-
1 half
1. plural - halves; noun1) (one of two equal parts of anything: He tried to stick the two halves together again; half a kilo of sugar; a kilo and a half of sugar; one and a half kilos of sugar.) polovica, pol2) (one of two equal parts of a game (eg in football, hockey) usually with a break between them: The Rangers scored three goals in the first half.) polčas2. adjective1) (being (equal to) one of two equal parts (of something): a half bottle of wine.) pol2) (being made up of two things in equal parts: A centaur is a mythical creature, half man and half horse.) pol3) (not full or complete: a half smile.) polovičen3. adverb1) (to the extent of one half: This cup is only half full; It's half empty.) na pol2) (almost; partly: I'm half hoping he won't come; half dead from hunger.) na pol•- half-- halve
- half-and-half
- half-back
- half-brother
- half-sister
- half-caste
- half-hearted
- half-heartedly
- half-heartedness
- half-holiday
- half-hourly
- half-term
- half-time
- half-way
- half-wit
- half-witted
- half-yearly
- at half mast
- by half
- do things by halves
- go halves with
- half past three
- four
- seven
- in half
- not half* * *I [ha:f, haæf]noun(plural halves) polovica; polletje; sport polčas; izenačenost (golf); juridically strankaone's better half — boljša polovica, ženathe larger half — večja polovica, večji delto do s.th. by halves — površno, na pol kaj nareditito go halves with s.o. — razdeliti si s kom na polin half, in halves — razpolovljenII [ha:f, hæf]adjectivepolovičen; površen, nepopolnat half the price — za pol cene, po polovični cenito gain half the battle — polovico že dobiti, opraviti že pol delahalf a loaf is better than no bread — boljši vrabec v roki, kot golob na strehito see with half an eye — takoj sprevideti, videti brez najmanjšega trudanautical half three — tri in pol sežnjaIII [ha:f, hæf]adverbpol, na pol; precej; skorajnot half — kar se da, strašnocolloquially not half bad — precej dobronot half big enough — sploh ne, še zdaleč nedo you like whisky? Oh, not half! — imate radi viski? Pa še kako!nautical east half-south — ɜ ɜ/8 stopinj jugovzhodno -
2 near
[niə] 1. adjective1) (not far away in place or time: The station is quite near; Christmas is getting near.) blizu2) (not far away in relationship: He is a near relation.) bližnji2. adverb1) (to or at a short distance from here or the place mentioned: He lives quite near.) blizu2) ((with to) close to: Don't sit too near to the window.) v bližini3. preposition(at a very small distance from (in place, time etc): She lives near the church; It was near midnight when they arrived.) blizu4. verb(to come near (to): The roads became busier as they neared the town; as evening was nearing.) približati (se)- nearly- nearness
- nearby
- nearside
- near-sighted
- a near miss* * *I [níə]adverbblizu, v bližini, bližje; colloquially skoraj, málodane; figuratively varčno; (z negacijo) niti približnofar and near — od blizu in daleč, povsodnear at hand — pri roki, blizuII [níə]adjectivebližnji; pereč (problem); skop, varčen; levi (del živali, ceste); zvest (prevod)it was a near thing — komaj je šlo, za las je manjkaloAmerican near true — skoraj gotovoIII [níə]transitive verb & intransitive verbpribližati (se), približevati se (to) -
3 nothing
1. pronoun(no thing; not anything: There was nothing in the cupboard; I have nothing new to say.) nič2. noun(the number 0; nought: The final score was five - nothing (= 5 - 0).) ničla3. adverb(not at all: He's nothing like his father.) sploh ne- come to nothing
- for nothing
- have nothing to do with
- make nothing of
- mean nothing to
- next to nothing
- nothing but
- nothing doing!
- there is nothing to it
- think nothing of
- to say nothing of* * *I [nʌmiŋ]adverbnič, niti malo, sploh neII [nʌmiŋ]nounnič; figuratively ničevost, malenkost, niče; plural nepomembnosti, prazno govoričenjefor nothing — zaman, zastonjnot for nothing — ne zastonj, ne brez razlogaslang nothing doing — od tega ne bo ničthat's nothing — nič ne de, nič ne pomenithere's nothing in it — ni res, ni važnothere's nothing for it but to — ni alternative, ne preostane nič drugeganothing like leather — vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imašto make nothing of — ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževatito say nothing of — kaj šele, da ne rečemto dance on nothing — biti obešen, visetineck or nothing — na kocki, vse ali ničnothing short of — popolnoma, popolnonothing venture nothing have — kdor nič ne tvega, nič ne dobiall to nothing — popolnoma, v največji meri -
4 easily
1) (without difficulty: She won the race easily.) zlahka2) (by far: This is easily the best book I've read this year.) zdaleč3) (very probably: It may easily rain tomorrow.) verjetno* * *[í:zili]adverblahko, brez težav, udobnoeasily won, easily run — kar hudič prikveka, nima teka -
5 jump
1. verb1) (to (cause to) go quickly off the ground with a springing movement: He jumped off the wall / across the puddle / over the fallen tree / into the swimming-pool; Don't jump the horse over that fence!) skočiti; pripraviti k skoku2) (to rise; to move quickly (upwards): She jumped to her feet; He jumped into the car.) skočiti3) (to make a startled movement: The noise made me jump.) poskočiti4) (to pass over (a gap etc) by bounding: He jumped the stream easily.) preskočiti2. noun1) (an act of jumping: She crossed the stream in one jump.) skok2) (an obstacle to be jumped over: Her horse fell at the third jump.) preskok3) (a jumping competition: the high jump.) skok4) (a startled movement: She gave a jump when the door suddenly banged shut.) poskok5) (a sudden rise, eg in prices: There has been a jump in the price of potatoes.) skok•- jumpy- jump at
- jump for joy
- jump on
- jump the gun
- jump the queue
- jump to conclusions / jump to the conclusion that
- jump to it* * *I [džʌmp]nounskok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)American colloquially prednost, uspešen začetek; slang the jumps — delirium tremenssport high jump — skok v višinosport pole jump — skok s palicoAmerican slang (always) on the jump — (vedno) v naglici, v razburjenjuto keep s.o. on the jump — imeti koga na vajetihto give s.o. a jump — prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)to get the jump on s.o. — imeti prednost pred kom, prehiteti kogaAmerican from the jump — od začetkaII [džʌmp]1.intransitive verbskočiti (tudi cene), skakati, poskakovati, skakljati, poskočiti, odskočiti, skočiti na noge; vskočiti (in), skočiti mimo ( past), priskočiti (to); figuratively trzniti, zdrzniti se, kvišku planiti, prestrašiti se (at); figuratively preskočiti (to na), preskočiti vrsto pri branju; tresti, zibati se (voz); izskočiti, iztiriti se (vlak); figuratively razbijati (srce);2.transitive verbpreskočiti (across, over), pomagati komu skočiti, pripraviti konja k skoku; s silo vzeti, prisvojiti si; zibati, ujčkati; zviševati ceneto jump clear of s.th. — odskočiti od česaslang to jump to it — z vnemo se česa lotitiAmerican to jump channels — preskočiti službeno stopnjoBritish English to jump the queue — ne držati se vrste zriniti se naprejto jump a claim — prisvojiti si tujo parcelo (zlatokopa itd.)to jump s.o. into s.th. — nagovoriti koga k čemudon't jump my nerves! — ne žri mi živcev!American to jump the gun — prenagliti se -
6 leave
I [li:v] past tense, past participle - left; verb1) (to go away or depart from, often without intending to return: He left the room for a moment; They left at about six o'clock; I have left that job.) zapustiti, odpotovati2) (to go without taking: She left her gloves in the car; He left his children behind when he went to France.) pustiti3) (to allow to remain in a particular state or condition: She left the job half-finished.) pustiti4) (to let (a person or a thing) do something without being helped or attended to: I'll leave the meat to cook for a while.) pustiti5) (to allow to remain for someone to do, make etc: Leave that job to the experts!) prepustiti6) (to make a gift of in one's will: She left all her property to her son.) zapustiti•- leave out
- left over II [li:v] noun1) (permission to do something, eg to be absent: Have I your leave to go?) dovoljenje2) ((especially of soldiers, sailors etc) a holiday: He is home on leave at the moment.) dopust•- take one's leave of- take one's leave* * *I [li:v]noundovoljenje, privoljenje; dopust; slovoII [li:v]1.transitive verbpustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa; American dovoliti, dopustiti;2.intransitive verboditi, odpotovati ( for kam)colloquially to get left — ostati na cedilucolloquially it leaves me cold ( —ali cool) — ne zanima me, ne vznemirja mecolloquially leave it at that — naj ostane pri temto leave things as they are — pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miruto leave no stone unturned — obrniti vsak kamen, vsestransko se truditito leave s.o. wondering whether — pustiti koga v dvomu oto leave s.o. in the dark — zamolčati komu kaj, ne povedati komu česavulgar to leave go of — spustiti kaj iz rokto leave word — sporočiti, pustiti sporočiloto leave card on s.o. — pustiti vizitko pri komIII [li:v]intransitive verbozeleneti -
7 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
8 name
[neim] 1. noun1) (a word by which a person, place or thing is called: My name is Rachel; She knows all the flowers by name.) ime2) (reputation; fame: He has a name for honesty.) ugled2. verb1) (to give a name to: They named the child Thomas.) imenovati2) (to speak of or list by name: He could name all the kings of England.) našteti•- nameless- namely
- nameplate
- namesake
- call someone names
- call names
- in the name of
- make a name for oneself
- name after* * *I [néim]nounime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbinato call s.th. by its proper name — dati čemu pravo ime, reči bobu bobto call s.o. names — dajati komu priimke, psovati kogato give a dog a bad name and hang — him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasucolloquially give it a name! — povej naravnost, kaj želiš!to have a name for — biti na glasu; dain the name of — v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)of name — ugleden, pomembento send in one's name — napovedati se, priglasiti seto take a name in vain — nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovatito keep one's name on the books — ostati v klubu, šolito take one's name off the books — izstopiti iz kluba, šoleto win a name for o.s. — napraviti si ime, zaslovetiwhat's in a name? — ime kaj malo pomeniII [néim]transitive verbimenovati, nazivati, zvatti (after, from po); omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti ( for za); določiti (datum); British English parliament posvariti, pozvati k redu -
9 nearly
adverb (not far from; almost: nearly one o'clock; He has nearly finished.) skoraj* * *[níəli]adverbskoraj, blizu; podrobno, pazljivothe matter concerns me nearly — ta stvar mi je blizu, se me zelo tiče -
10 nowhere
['nəuweə](in or to no place; not anywhere: It was nowhere to be found; `Where have you been?' `Nowhere in particular.') nikjer* * *I [nóu(h)wwə]adverbnikjer, nikamornowhere near — še zdaleč ne, daleč odslang to be ( —ali get) nowhere — daleč zaostajati, biti med najslabšimi na tekmislang to come in nowhere — ne priti v poštevII [nóu(h)weə]nounnikjer, divjina, oddaljenost -
11 shot
[ʃot]past tense, past participle; = shoot* * *I [šɔt]1.nounstrel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci; sport met, udarec, strel; sport krogla; strelec; colloquially fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj; figuratively poskus; poteza v igri; colloquially ugibanje; technical razstrelitev; slang vbrizg, injekcija, doza (mamila); colloquially kozarček, požirek ( of gin brinovca)at a shot — s prvim strelom (udarcem), s prvim streloma shot in the locker — še ena krogla za izstrelitev, figuratively colloquially denar v žepu, zadnja rezervalike a shot colloquially kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takojby a long shot slang daleč; zelonot by a long shot — še zdaleč ne, nikakor newithin ear-shot — dovolj blizu, da se more slišati; v slišajua crack shot, a dead shot — mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreširandom shot — na slepo dan strel (figuratively opazka); figuratively ugibanjeto be nearer the bull's eye at each shot figuratively pri(haja)ti vedno bliže svoji srečito have a shot at — streljati na, figuratively poskusitinot to have a shot in the locker — biti brez streliva, figuratively biti "suh", brez cvenka (denarja)you have made a bad shot — zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste seto put the shot sport suniti kroglo;2.transitive verbnabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijoII [šɔt]nounzapitek, zapitnina, del računa (plačila), ki pripade posamezniku; račun v gostilnishot-free — brezplačno, ne da bi kaj morali plačati, ne da bi kaj plačalito stand shot for s.o. — plačati zapitek za kogaIII1.preterite & past participle od to shoot;2.adjective (= shot through) prepleten, pretkan; pisan (z raznobarvnani nitmi); spreminjajoč barvo; (o orožju) izstreljen; botany vzbrstel; slang nadelan, pijan, kaput -
12 far from
1) (not only not, but: Far from liking him, I hate him.) daleč od tega2) (not at all: He was far from helpful.) še zdaleč ne -
13 nowhere near
(not nearly: We've nowhere near enough money to buy a car.) še zdaleč ne
См. также в других словарях:
zdáleč — prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja v veliki oddaljenosti: zdaleč gledati, opazovati; zdaleč ogniti se komu; zdaleč ga je prepoznala po bradi; že od zdaleč ji je mahal 2. ekspr., navadno v zvezi s primernikom ali presežnikom izraža veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
émbrio — tudi émbrij a m (ẹ̄; ẹ) biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoči organizem, zarodek: razvoj embria; pren. ta skulptura še zdaleč ni dokončana, to je šele embrio // bot. kalček, klica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdaleč — gl. zdaleč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z... — ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sǝ in se] predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdáleka — in zdaléka prisl. (ā; ẹ̑) zastar. zdaleč: zdaleka nam je pomahala / njegove slike so bile zdaleka najzanimivejše na razstavi / še zdaleka niso prišli vsi … Slovar slovenskega knjižnega jezika